Administracija   
Besed na stran 10 - 20 - 30 - 50 - 100

Slovar kašarskega narečja

Zbirajo: Polona Burnik - Žiga Koselj - Matija Podhraški - Sebastjan Šivic

[A] [B] [C] [Č] [D] [E] [F] [G] [H] [I] [J] [K] [L] [M] [N] [O] [P] [R] [S] [Š] [T] [U] [V] [Z] [Ž]
vse

ajmar  [ájmar]  -ja  sam. m. GESLO ajmar JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA kangla.
vedro: s kanglo po mlek
   
aklh  [ákləh]    prid.  izbirčen: današn otroc so pa res aklh
   
andoht  [ándəht]    sam. ž. občutek, previdnost, natančnost: ta je pa taprav, lej s kašno andhtjo dela
   
antla  [ántla]  -e  sam. ž. brisača: frišn uprana antla
   
arcnija  [arcníja]  -e  sam. ž. zdravilo: gvž vina na dan je tabol arcnija
   
ašnpehr  [ášənpêhər]  -ja  sam. m. pepelnik: kpaj to zaena kelnarca, še ašnpeharja na odnese, čeprov vid daj pohn
   
atlh  [átləh]    prid.  GESLO atlh JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA aklh.
izbirčen: današn otroc so pa res aklh
   
augnmas  [áugənmas]  -am  sam. m. občutek za opravljanje dela (kuhanje, tehnična dela) na pamet, brez merjenja potrebnih količin: k boš tok cajt kuhova k ona, boš tud vse na augenmas u lonc metava
♥  pejd po dve kile augenmasa na pumpo: precej ti še manjka, da boš usposobljen za določeno delo
   
barigla  [barígla]  -e  sam. ž. velika skodelica: spila je celo bariglo kufeta
   
basat  [básat]    gl. nedov. 1. nalagati, polniti: sno smo na voz basal
2. nekomu se lagati, ga vleči za nos: smo jo tko basal od enh morivcov, da sej na konc skor vekat začeva
   
berajt  [berájt]  -  prid.  GESLO berajt JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA perajt.
pripravljen: as perajt, da gremo že enkrat
   
bertah  [bértah]  -a  sam. m. predpasnik: že 20 let isti bertah nos
   
beštek  [bešték]  -a  sam. m. jedilni pribor: za obletnco sta dobila nov beštek
   
biksat  [bíksat]    gl. nedov. norčevati se, govoriti neumnosti: kva ga biksaš
   
bodl  [bòdəl]  -a  sam. m. meča: poglej kuko ma fest bodl pa bedr, sam ene nogé so ga
   
britof  [brítof]  -a  sam. m. pokopališče: negov grob je pa tanajbl uštiman na britofu
♥  ekspr. ga že smrt na britof iše: kmalu bo umrl
   
cegu  [cégu]    sam.  1. zidak: veter jim je cegle s strehe zmetov
2. zelo grda ženska: raj nism z nobeno, k z unmu ceglam
   
cvovle  [cvòule]    sam. sr. spol neurejene stvari, zmeda žic, vrvi, šara
   
čerh  [čêrh]  -a  sam. m. drevesni storž: otroc so se s čerham obmetaval
   
čš  [č`əš]    medm.  hočeš: na mizo ti bom talar dava, pojej, če čš
   
čurčl  [čúrčəl]  -na  sam. m. GESLO čurčl JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA čerh.
drevesni storž: otroc so se s čerham obmetaval
   
dečva  [déčva]  -e  sam. ž dekle: oženu je sosedovo dečvo;
   
dlvn  [dəlv`ən]    prisl.  dol: tmle dlvn u podnu ma bajto
   
drnohat  [dərnóhat]  -am  gl. nedov. spati, navadno tudi smrčati: toko drnoha, da ga še s kanonam neb zbudu
♥  drnoha ko medved: globoko spi
   
drvošc  [dərvóšc]  -a  sam. m. parcela v gozdu: edn je v našmu drvošcu drevesa podirov
   
durh  [dúrh]    prisl.  vedno: nš sosed je durh v gostiln  ♦  ekspr. durh marš: dolgo, ponavljajoče se dejanje
   
fajhtn  [fájhtən]    prisl.  vlažen: tale robc je pa še kr mav fajhtn
   
falit  [falít]  -m  gl. dov. 1. manjkati: en taprav kerlc ji fali, drgač b bla pa prov kntent
2. zgrešiti: sva bla pred štacuno zmenena, pa sva se zgleda faliva
   
fasnga  [fásənga]  -e  sam. ž. 1. blago, hrana iz trgovine, špecerija: zbota je, po fasngo bo treba
2. okov za žarnico: žarnco je prviu u fasngo
   
fehtat  [féhtat]    gl. nedov. 1. prositi za uslugo: me je fehtov, če mu nardim uslugo
2. prosjačiti: pes spet pr miz fehta
   
fentat  [féntat]    gl. dovr. 1. uničiti: kdo je radio fentov?
2. umoriti: končno ga je edn fentov!
   
fertah  [fértah]  -a  sam. m. GESLO fertah JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA bertah.
predpasnik: že 20 let isti bertah nos
   
flanka  [flánka]  -e  sam. ž. površina brez neravnin: po un flank Zavrham se otroc usako zimo smučajo
   
flek  [flêk]    sam. m madež: flek ni šu vn s hlač
   
foh  [fôh]  -a  sam. m. stroka: tega pa ne morm rečt, nism s tega foha
   
fouš  [fòuš]  -  prid.  slabo, pokvarjeno, napačno: fouš šraub si hotu ponucat
   
fouš biti  [fòuš]  ~ sem  gl. nedov. zavisten: fouš mu je novga avta
   
frderbat  [fərdérbat]    gl. dovr. GESLO frderbat JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA fentat.
1. uničiti: kdo je radio fentov?
2. umoriti: končno ga je edn fentov!
   
frnodl  [fərnôdəl]  -a  sam. m. lasnica: maš pa take lase, dab že frnodl nucov
   
fržmagat se  [fəržmágat se]    gl.  biti užaljen: se mn kr mav fržmaga, k me ni na ohcet povabu
   
gank  [gənk]  -a  sam. m. balkon: used se na gnk, pa glej kuko oča po duriš letajo!
   
garklc  [gárkəlc]  -a  sam. m. GESLO garklc JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA zevnk.
zelenjavni vrt: nabrava je sovato na zevnkə  ♦  kraj. Kraličov zevnk: brezniško pokopališče
   
gaunr  [gáunər]  -ja  sam. m. neugnan, nemiren, divji fant: un sosedou gaunar sej spet z našmu stepu
   
gavtruža  [gávtruža]  -e  sam. ž. vrtnica: madona maš lepe gavtruže pred bajto!
   
glajžne  [glájžne]    sam.  1. sledi koles, sani: z Valvazorja so usi po isth glajžnah vozil
2. nastale sledi, ko se vozi po neutrjenem terenu (kolesnine) in se oblikuje poljska pot, kolovoz: če boš z avtam po glajžnah vozu, t bo še kej odtrgov s podvozja!
   
glih  [glíh]    prid.  1. enak: usi desci so glih
2. ravno: kam hodš, glih zej bo južna
   
glihat  [glíhat]  -m  gl. nedov. 1. ravnati, izravnavati: ceu tedn že vrt glihamo, da bomo travo posjal
2. pogajati se za ceno: dve ur sva za avto glihova, pa še kr ni popustu
♥  gliha vkp štriha: podobni ljudje pogosto sodelujejo, se medsebojno podpirajo
   
gmajna  [gmájna]  -e  sam. ž. gozd: partizan so se u naš gmajn skrival
   
gmh  [gm`əh]  gmáha  sam. m. mir, tišina: u Zavrh je sam še čez tedn gmh, za vikend se sam Jeseničan tm držejo
♥  še pəs ma pr jest rd gmh: ljudi je treba pustiti, da v miru pojedo
   
golcr  [gólcər]  -ja  sam. m. drvar: skos govori, da voče bit golcr
   
gor uzet  [gôr uzét]    gl. dov. skrajšati: tele hvače bo treba gor uzet, so predoge
♥  pog. zrediti se: a s mau gor uzev, nkol t ni tkole bauh čez hvače gledou
   
grvn  [gərv`ən]    prisl. kraj. vkreber: počas bom šu grvn
   
gun  [gún]  -ga  sam. os. zaim. m. tisti: glej gunga, koko j rejen
   
gurtna  [gúrtna]  -e  sam. ž. trak, jermen: uzem eno gurtno pa guno vejo zašponej, k jo toko na cesto nese
   
gvant  [gwənt]  -a  sam. m. obleka: ta nedelsk gvant
   
gvautk biti  [gváutək]    gl.  biti neki stvari kos, jo obvladati: še svojh otrok ni gvautk / ni gvautk (močnga) motorja
   
gvaž  [gwəš]  -a  sam. m. kozarec: gvaža mn ni blo škoda, bl vinca k je biu not
   
gverat  [gvérat]  -am  gl. nedov. 1. trajati: tele baterije pa hudičov doh gverajo
2. biti boljši, voditi: že od začetka ga gvera pa je že skor konc laufana, zgleda bo zmagov
   
gvišn  [gvíšən]    prisl. nač. sigurno, gotovo: gvišn pridem
   
hajct  [hájcət]  -am  gl. nedov. greti, kuriti: toko je vroč ko u peklu, so kr povornk zahajcal
♥  ekspr. hajca ko u peklu: zelo je vroče
   
hoh  [hóh]    prid.  ošaben, neprijazen, ohol: odkar ma tgale desca je prov hoh ratala
   
hondlat  [hôndlat]    gl. nedov. preprodajati za lasten dobiček: nima nobenga šihta, sam z avtomobilm hondla
   
hpit  [hpít]    gl. dovr. kupiti: nov bicikl je hpiva
♥  pog. je hpiva: je rodila
   
jenat  [jénat]    gl. dov. prenehati: jenej vekat, nč na pumaga
   
jesh  [jésəh]  -a  sam. m. kis: matr, ta suvata je pa sam jesh
   
kamot  [kamót]    prid.  1. lahko: tole bom kamot sam nesu, ni težko
2. udobno: tele hlače so pa res na kamot
3. len, nedeloven: s pa kamot! use si pstiš h rit prnest!
   
kampl  [kámpəl]    sam.  glavnik: tale ma pa tok mav las, da še kamplna ne rab
♥  pog. ma lase, ko da še nkol neb kamplna vidu: ima razmršene lase
   
kangla  [kángla]  -e  sam. ž. vedro: s kanglo po mlek
   
kastrola  [kastróla]    sam. ž lonec, posoda: kastrole pomij, pa posprav
   
kenc  [kénc]  -a  sam. m. manjša sekirica s podolgovatim rezilom, navadno za odstranjevanje tanjših vej: merkej s kencam, k je biu lih nabrušen
   
kerlc  [kêrəlc]  -a  sam. m. postaven, sposoben, čeden, močan, pogumen moški: nen mož je pa taprav kerlc, je dost bab mu predn sej oženu
   
kibla  [kíbla]  -e  sam. ž. GESLO kibla JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA kangla.
vedro: s kanglo po mlek
   
kntent  [kəntènt]  -  prid.  zadovoljen: s svojo plačo sm proklet kntent
   
kompirjouc  [kompírjouəc]  -a  sam. m. 1. kmet. koloradski hrošč: letos je pa tok kompirjouca, da bo hudičov svaba letna
2. oseba, ki rada je krompir: nš tamvd je pa taprav kompirjouc
   
kredenca  [kredênca]  -e  sam. ž. omara za posodo in pribor: ta novi talarji so že u kredenc
   
kroglc  [krôgəlc]  -a  sam. m. ovratnik: kroglc na srajc si poprav!
   
ksiht  [ksíht]  -a  sam. m. obraz: nkar takga ksihta ne delej
   
kšajt  [kšájt]  -  prid.  pameten, iznajdljiv: misl, koko j kšajt, pa ga usak hondlar okol prnese
   
kurcšlus  [kúrcšlus]  -a  sam. m. kratki stik v električnem tokokrogu: če bo kurcšlus, bo brez varovalke šlo use hudiču v rt!
   
kviht  [kvíht]  -a  sam. m. utež: bo kr težk kviht treba, da bo tole prevagou
♥  kvihtat: dvigovati uteži
   
ladlc  [ládəlc]  -a  sam. m. GESLO ladlc JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA nadlc.
predal: posprav beštek v nadlc
   
lajbč  [lájpč]  -a  sam. m. telovnik: nš tamvd je mu pa grozn lušn lajbč na ohcet
   
lajtnga  [lájtənga]  -e  sam. ž. tehn. napeljava (vodovodna, električna): majstr je hotu lajtngo nardit, paj kable doma pozabu
♥  ekspr. imeti dolgo lajtngo: počasi razumeti
   
laudan  [láudan]  -a  sam. m. neubogljiv otrok: proklet laudan, sami problemi so z nemu
   
ledik  [lédik]    prid.  samski: matr b ga meva, a j tale kerlc še ledik?
   
lifrat  [lífrat]  -m  gl. nedov. dostavljati, razvažati: dva mesca so mn lifral novo postelnino
   
lojtra  [lójtra]  -e  sam. ž. lestev: z lojtre je padu k je češne nabirov
   
lustr  [lústər]  -a  sam. m. lestenec: z lustra pajčevine visijo
   
masa  [mása]  -e  sam. ž. kemični svinčnik: masa je nehova pisat, morm drugo poiskat
   
merkat  [mérkat]  -am  gl. nedov. paziti: morem mulce merkat, k je tamvada na šiht šva
   
modroc  [modròc]  -a  gl. m. vzmetnica: ahtej, da navš skos modroc pršu!
   
montl  [môntəl]  -na  sam. m. 1. plašč: za zimo si je kpila proklet drg nov montl
2. tehn. guma, plašč na kolesu: predru je montl, pa je mogu počakat, da so ga odšlepal  ♦  tehn. dratmontl: plašč na kolesu z vdelanimi žicami; konf. pelcmontl: krznen plašč
   
murkslat  [múrkslat]    gl. nedov. brkljati: po cele dneve murksla dol u delavnc
   
na gliho  [naglího]    gl.  naravnost: klele pejt skos na gliho, pa boš pršu do križiša
   
nadlc  [nádəlc]  -a  sam. m. predal: posprav beštek v nadlc
   
nahkastl  [náhkastəl]  -na  sam. m. nočna omarica: budilko si naštimej, pa na nahkastl dej
   
naješn  [najéšən]    prid.  nadležen: matr je tale muha naješna / si pa že prov naješn s temule brenkanam
   
naštimat  [naštímat]    gl. dovr. 1. pripraviti nekaj: je past naštimov, da se bo polh not ujev
2. pripraviti nekoga do nečesa: smo ga le naštimal, da je vprašov
♥  pog. je biu naštiman: je zanosila
   
nka  [ənká]    prisl.  nikar: nka na hod toko pr robu, boš še padu
   
obrajtat  [obrájtat]    gl. dovr. ceniti, spoštovati: ga kr obrajtam, odkar ga bol poznam
   
odrajžat  [odrájžat]  -am  gl. dov. oditi: usi so jokal, k je odrajžov
   
ofnat  [ófnat]  -m  gl. dov. odpreti: koj k je vrata ofnov, so že mulcə prlaufal
   
omerkat  [omérkat]    gl. dov. opaziti: sm omerkala da je susedova naštimava
   
opletat  [oplétat]  -am  gl. nedov. govoriti nesmisle, neumnosti: že dve ure toko opleta, da smo ga že do vrh gvave sit
   
peknt  [pêkənt]  -em  gl. dov. izbrati, ukrasti, dvigniti: kr tole karto bom peknu, bom vidu čem kej trofov
   
perajt  [perájt]    prid.  pripravljen: as perajt, da gremo že enkrat
   
plajba  [plájba]  -e  sam. ž. zidarska svinčnica, grezilo: špagca od plajbe se muj strgala  ♦  tehn. biti v plajbo (obdelovanec): biti raven oziroma navpičen, s pravokotnimi stranicami
   
plavšat  [pláušat]    gl.  zapeljevati, osvajati: fantin' so v gostiln babe plaušal
   
podn  [pódən]  -a  sam. m. 1. tla: use je bvatn, hit podn spucejte
2. vznožje: naše vasi so u podnu od Rebra
♥  ekspr. biti podn: biti zelo zanič, daleč pod povprečjem
   
podteglc  [pôtegəlc]  -a  sam. m. podstavek za cvetlični lonček: u podteglcu se je nabral velik vode
   
popndek  [pòpndek]  -a  sam. m. karton: polož na tla popndek
   
potonfl  [potónfəl]  -a  sam. m. natikač: ta frišne potonflne sm misnva obut
♥  iron. potonfl: moški, ki se podredi ženski in ji ustreže v vsem
   
poverbat  [povérbat]    gl. dovr. podedovati: tamlaj sin je od starejga cune poverbov
   
povornk  [povórnk]    prisl. nač. zelo, pošteno, obilno: dons je bla pa povornk južna
   
pregvantat se  [pregvántat]    gl. dov. preobleči se: dej se pregvantej, nauš tkole usran okol hodu
   
prstjen  [pərstjèn]  -ga -e  prid.  nadležen, zoprn, nejevoljen: kadar mu kšna reč ni prov, je prstjen ko sam satan
   
pšoba  [pšôba]  -e  sam. ž. zoprn, nejevoljen človek, nergač: skos je taka pšoba, da ga raj namo več s sabo vabil, k samo zgago deva
   
punkl  [púnkəl]  -a  sam. m. 1. blazina za kleklanje: zj k mam nov punkl, bom pa novo čipko nakleklala
2. cula: a maš kej kruha u punklu?
3. stvari: dej tele punkle po bajt mau posprav
   
pušca  [púšca]  -e  sam. ž. vrečka oziroma predmet za nabiranje darov v cerkvi: skos jamra da nima dnarja, ampak za v pušco bo pa zmer dnar mela
   
pvažot  [pwážot]  -a  sam. m. podloga za kolena: k je pleva, je na pvažotu klečava
   
rajsar  [rájsar]  -ja  sam. m. pogumna, sposobna oseba: tale motorist je pa res rajsar
   
rajtat  [rájtat]    gl. nedov. misliti: rajtam da je res tko, ja
   
rajža  [rájža]  -e  sam. ž. 1. potovanje: douga rajža je bla
2. posamezen dogodek v zaporedju podobnih: zadno rajžo, k smo šli v kino, je biu pa res dobr film  ♦  pa drugo rajžo: pa drugič
   
rajžat  [rájžat]  -am  gl. nedov. potovati, hoditi: dve let je po svet rajžov, poj sej pa dam vrnu
   
ratat  [rátat]  -am  gl. dov. 1. uspeti, posrečiti se: izpit muj šele v ta peto ratal nardit
2. nastati: navem kuga bo ratal s tele dile
   
rcnija  [ərcníja]  -e  sam. ž. GESLO rcnija JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA arcnija.
zdravilo: gvž vina na dan je tabol arcnija
   
rebeliš  [rebêliš]    prid.  GESLO rebeliš JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA hoh.
ošaben, neprijazen, ohol: odkar ma tgale desca je prov hoh ratala
   
rištnga  [ríštənga]  -e  sam. ž. stvari od nekoga, šara: pejt pospravt tole rištngo v sob!
   
stog  [stóh]  -a  sam. m. kozolec: na pol u stoh dajejo
   
strit  [stərít]  -m  gl.  skotiti, povreči: sm slišov, da vm je krava striva
   
šajtrga  [šájtərga]  -e  sam. ž. samokolnica: v en ur je 30 šajtrg prsti zvozu
   
šavje  [šáuje]  -a  sam. sr. zaraščeno grmovje: tale šavje bo treba postrižt
   
šefla  [šéfla]  -e  gl. ž. zajemalka: s šeflo mu je naliva župo
   
šepsar  [šépsar]    sam. m. pripomoček za odstranjevanje lubja: s šepsarjam se štoka omaju
   
šibedah  [šíbedah]  -a  sam. m. strešno okno avtomobila: ofnej šibedah a na vidš da mn kr dol teče
   
šlepati  [šlépat]  -am  gl. nedov. 1. šlepati se - ekspr. sodelovati pri nečem, a pri tem gledati le na lastne koristi, sodelovati kot prisklednik: nč dnarja ni vložu v firmo, samo šlepa se zravn;
2. tehn. vleči vozilo s strani drugega vozila: šlepali so pokvarjen avto;
3. igr. pasivno igrati pri taroku (imeti kralja, ki ga je klical glavni igralec): že tri runde se samo šlepa
   
šnicl  [šnícəl]  -a  sam. m. 1. zrezek: pr Osvald je naroču šnicl;
2. košček: posprav te šnicle po tləh  ♦  kul. viner šnicel: dunajski zrezek
   
šopat  [šópat]  -m  gl. nedov. 1. nagačevati žival: tkoj biu veseu, kje tistga jelena poču, da so mu ga mogl koj nasledn dan našopat
2. nekomu se lagati, ga vleči za nos: sm ga našopov, da gaj polcija iskava, pa sej koj šu u gmajno skrit
3. vulg. imeti spolni odnos: otroc niso smel gledat, koko je bk kravo šopou
♥  ekspr. našopati kot medveda: močno naplahtati
   
šorf  [šôrf]    prid.  1. oster, hud: do krav je treba bit šorf, če ne se nkamr ne premaknejo
2. pekoč: teli tazeleni feferoni so pa res šorf
   
špajza  [špájza]  -e  sam. ž. shramba: pejt u špajzo po jesh
   
špas  [špás]  -a  sam. m. zabava, smešen dogodek, veselica: snoč na vas, biu je špas!
♥  mau dnarja - mau špasa: od poceni stvari ne moremo pričakovati veliko
   
šponat  [špônat]    gl. nedov. 1. nategovati, zategovati: dobr zašponej tale jermen
2. vleči za nos, se norčevati: a me spet šponaš, a resn mislš?
   
šporget  [špôrget]    sam. m štedilnik: samo v štacuno skočm, mav na šporget pomerkej ta tacajt!
   
štacuna  [štacúna]  -e  sam. ž. 1. trgovina: a že veš, da so uno štacuno u Mostah zaprl
2. razporek pri hlačah: prov nč ga ni sram, če se z ofnano štacuno okol sprehaja
♥  imeti odprto štacuno: pozabiti zapeti zadrgo na hlačah
   
štok  [štôk]    sam. m. razžagano deblo: štoke so zlagal na tovornk
   
štrapcirat  [štrapcírat]    gl. nedov. gnjaviti: bratc jo štrapcira, zato se pa skos dere
   
štumf  [štúnf]  -a  sam. m. nogavica: a boš obula že te štumfe
   
šundr  [šúndər]  -a  sam. m. hrup: jenejte zganat tak šundr
   
talar  [tálar, tálər]  -ja  sam. m. krožnik: madona, spet sm talar razbiva
♥  ekspr. met oči ko dva talarja: biti začuden, zagledan v nekaj
   
teglc  [tégəlc]  -a  sam. m. cvetlični lonček: čbulčk je posadiva u teglc
   
tonf  [tônf]  -a  sam. m. velika ali majhna površina stoječe vode (morje, ribnik, jezero, tudi luža): čeprov je bvatn, pes kr s tonfa pije
♥  iti v tonf: iti se kopat
   
tošl  [tôšəl]  -na  sam. m. GESLO tošl JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA tošn.
1. denarnica: madona, kam sm spet tošn založu
2. ženska torbica: pa je uhka še tko velk, pa ne morm usga kar bi rada v tošn dat
   
tošn  [tôšən]  -a  sam. m. 1. denarnica: madona, kam sm spet tošn založu
2. ženska torbica: pa je uhka še tko velk, pa ne morm usga kar bi rada v tošn dat
   
trajbat  [trájbat]    gl. nedov. iskati, slediti: pes srno trajba
   
tringelt  [tríngelt]  -a  sam. m. napitnina: je bla ena fést kelnarca, pa sm ji nekej tringelta pustu
   
trofat  [trófat]  -am  gl. dov. zadeti, uganiti, ujeti, uspeti: nism mislu da bom že kr s prve taprav naslov trofov
   
troštat se  [tróštat se]    gl. nedov. pričakovati: se nism troštov da bo dž
   
ufirane  [ufírane]    gl.  razgrajanje s posodami, pokrovkami, ob rojstnem dnevu: nism vedu kva je tak šundr dol, sm se pa sponu, da ma gun rojstn dan, pa da mu ufirajo
   
ungavt se  [ungáut]  -m  gl. nedov. 1. truditi se z nečim: ceu šiht se s to mašino ungavm, pa še kr ne zavergla
2. samozadovoljevati se: gaj mat dobiva, ksej ungavu
3. se objemati, ljubkovati, tudi imeti spolne odnose: sploh nism mogu filma gledat, kso se mulc uzad toko ungavl
   
untrca  [úntərca]  -e  sam. ž. kombineža: rabm untrco, ker se use skoz gvnt vid
   
urajmat se  [urájmat]  -am  gl. dov. posrečiti se, uspeti, navadno po naključju: tale deu se mn je pa čist urajmov
   
uržah  [úržah]  -a  sam. m. vzrok: na vem, kva j biv uržah, da so se zabil
♥  za usako reč se uržah najde: nobena stvar se ne zgodi brez vzroka / biti uržah: biti kriv
   
usjat  [usját]  usejem  gl. dov. 1. vsejati: sm sovato usjava
2. izgubiti: usak tedn kšno reč useje
   
vahtat  [váhtat]    gl. nedov. paziti: je mogla otroke vahtat
♥  mrliča vahtat: bedeti ob umrlem
   
vahtnca  [váhtənca]  -e  sam. ž. stražnica, ponavadi ob železniški progi: tale punca pa v vahtnc žvi
   
vandrat  [vándrat]    gl. dov. tavati, hoditi naokoli: sj skos nek vandra, ga nč na vidm
   
varžet  [váržet]  -a  sam. m. žep: morš zašit toj strgan varžet
♥  ekspr. prpravn kokr gnojne vile za u varžet: zelo neroden pri nekem opravilu / zbasati v varžet: ukrasti / met lukno u varžet: biti zapravljiv, neskrben z denarjem / it okol rit u varžet: iti po daljši poti na cilj / met roke u varžet: nič ne delati
   
veha  [véha]  -e  sam. ž. vešča: dej okn zapri, da ne bojo vehe not hodile
   
vekat  [vékat]    gl. nedov. 1. jokati se: naša tamala je padla, paj tko vekala, da smo se usi ustrašl
2. pritoževati se, izražati užaljenost: kuga spet vekaš, a spet mislš, da te nben ne mara?
   
vmp  [v`əmp]  -a  sam. m. 1. želodec: tok sm se najedu, da mn bo vmp razgnau
2. nadležen, razvajen otrok: proklet vmp mejhn, koko na more dat gmaha, če devam
   
za  [za]    predl.  čez: za tri ure bom doma
   
zamerkat  [zamérkat]    gl. dov. GESLO zamerkat JE PRIKAZANO KOT SOPOMENKA GESLA omerkat.
opaziti: sm omerkala da je susedova naštimava
   
zataušat  [zatàušat]    gl. dov. zamenjati: tele vile se ne splača zataušat, nauš nč za nih dobu
   
zevnk  [zéwnk]  -a  sam. m. zelenjavni vrt: nabrava je sovato na zevnkə  ♦  kraj. Kraličov zevnk: brezniško pokopališče
   
zglihati  [zglíhati]    gl. dovr. 1. porovnati, naravnati: vso prst je z grablam zglihov
2. porovnati račune: vsak da za eno rundo, da se zgliha
   
zicledr  [zícledər]  -a  sam. m. volja do učenja, vztrajnost pri učenju: zicledr maš pa za crknt, pred četrt ure s bla tle, zj pa spet
   
žmohtn  [žmôhtən]    prisl.  sočen, okusen: za fajn žmohtno torto, more bit mav ruma not
   
žmukl  [žmúkəl]  -a  sam. m. vozel v laseh: gdaj se s pa nazadne počesava, sej maš sam en žmukl
   
žvarovna  [žvárovna]  -e  sam. ž. kul. žilasto, trdo, mastno, skratka nekakovostno meso: glej, da žvarovno preč porežeš, k zrezke delaš
   

Teče na Slovar 0.5, Matija Podhraški. Gostujemo na zirovnica.com